1Sa 20 | SloKJV | STEP | David je pobegnil iz Najóta v Rami in prišel ter pred Jonatanom rekel: „Kaj sem storil? Kaj je moja krivda? Kakšen je moj greh pred tvojim očetom, da mi streže po življenju?“

1 Samuel 20

20. Poglavje

1 David je pobegnil iz Najóta v Rami in prišel ter pred Jonatanom rekel: „Kaj sem storil? Kaj je moja krivda? Kakšen je moj greh pred tvojim očetom, da mi streže po življenju?“ 2 Rekel mu je: „Bog ne daj. Ne boš umrl. Glej, moj oče ne bo storil ničesar, ali velikega ali malega, razen, da mi ^{▼▼mi…: hebr. razkrije mojemu ušesu.} bo to pokazal. Zakaj bi moj oče to stvar skril pred menoj? To ni tako.“ 3 David je poleg tega prisegel in rekel: „Tvoj oče zagotovo ve, da sem našel milost v tvojih očeh.“ Rekel je: „Naj Jonatan tega ne izve, da ne bi bil užaloščen, toda resnično, kakor živi Gospod in kakor živi tvoja duša, je samo korak med menoj in smrtjo.“ 4 Potem je Jonatan rekel Davidu: „Karkoli ^{▼▼Karkoli…: ali, Reci, kar je tvoje mišljenje in storil bom kar, itd.} želi ^{▼▼želi…: hebr. govori, ali, misli.} tvoja duša, celo to bom storil zate.“ 5 David je Jonatanu rekel: „Glej, jutri je mlaj in jaz naj ne bi manjkal sedeti s kraljem pri mizi. Toda pusti mi oditi, da se lahko skrijem na polju do tretjega dne zvečer. 6 Če me tvoj oče sploh pogreši, potem reci: ‚David je iskreno prosil oditi od mene, da lahko teče v svoje mesto Betlehem, kajti tam je letna ^{▼▼letna: ali, letni praznik.} klavna daritev za vso družino.‘ 7 Če reče tako: ‚To je dobro,‘ bo tvoj služabnik imel mir. Toda če bo zelo ogorčen, potem bodi prepričan, da je po njem določeno zlo. 8 Zato boš prijazno postopal s svojim služabnikom, kajti svojega služabnika ^e si privedel v Gospodovo zavezo s seboj. Vendar če bo v meni krivičnost, me sam ubij, kajti zakaj bi me privedel k svojemu očetu?“

9 Jonatan je rekel: „To bodi daleč od tebe, kajti če zagotovo izvem, da je bilo po mojem očetu določeno zlo, da pride nadte, mar ti ne bi potem tega povedal?“ 10 Potem je David rekel Jonatanu: „Kdo mi bo povedal? Ali kaj če ti tvoj oče odgovori surovo?“

11 Jonatan je rekel Davidu: „Pridi in pojdiva ven na polje.“ In oba izmed njiju sta odšla ven na polje. 12 Jonatan je rekel Davidu: „Oh, Gospod, Izraelov Bog, ko bom kadarkoli slišal ^{▼▼slišal: hebr. iskal.} svojega očeta, jutri ali tretji dan in glej, če bo dobro do Davida in potem ne pošljem k tebi in ti ^{▼▼tega…: hebr. tega ne odkrijem tvojemu ušesu.} tega ne pokažem; 13 Gospod stori tako in mnogo več Jonatanu. Toda če to ugaja mojemu očetu, da ti stori zlo, potem ti bom to ^{▼▼to…: hebr. odkril svoje uho.} pokazal in te poslal proč, da boš lahko šel v miru, in Gospod bodi s teboj, kakor je bil z mojim očetom. 14 Dokler še živim ne boš samo meni izkazoval Gospodove prijaznosti, da ne umrem, 15 temveč tudi svoje prijaznosti ne boš odsekal od moje hiše na veke. Ne, niti ko je Gospod odsekal Davidove sovražnike, vsakega iz obličja zemlje.“ 16 Tako je Jonatan sklenil ^{▼▼sklenil: hebr. odsekal.} zavezo z Davidovo hišo, rekoč: „Naj Gospod to celo zahteva pri roki Davidovih sovražnikov.“ 17 Jonatan je Davidu dal, da je ponovno prisegel, ker ^{▼▼ker…: ali, pri svoji ljubezni do njega.} ga je ljubil, kajti ljubil ga je kakor je ljubil svojo lastno dušo. 18 Potem je Jonatan rekel Davidu: „Jutri je mlaj in ti boš pogrešan, ker bo tvoj sedež prazen. ^{▼▼prazen: hebr. pogrešan.} 19 Ko boš tri dni ostal, potem boš hitro ^{▼▼hitro: ali, marljivo: hebr. silno.} šel dol in prišel h kraju, kjer si se skril, ko ^{▼▼ko…: hebr. na dan opravila.} je bilo opravilo v roki in ostal boš pri kamnu Ezelu. ^{▼▼Ezelu: ali, ki kaže pot; [Ezel: hebr. Odhod.]} 20 Jaz pa bom izstrelil tri puščice na tej strani, kakor če streljam v tarčo. 21 Glej, poslal bom dečka, rekoč: ‚Pojdi, najdi puščice.‘ Če bom dečku izrecno rekel: ‚Glej, puščice so na tej tvoji strani, vzemi jih,‘ potem pridi, kajti tam je zate mir in nobene ^{▼▼nobene…: hebr. ničesar škodljivega.} škode, kakor Gospod živi. 22 Toda če mladeniču rečem tako: ‚Glej, puščice so onstran tebe,‘ pojdi svojo pot, kajti Gospod te pošilja proč. 23 Glede zadeve, o kateri sva govorila, glej, Gospod bodi med menoj in teboj na veke.“

24 Tako se je David skril na polju. Ko je prišel mlaj, se je kralj usedel, da jé hrano. 25 Kralj je sedel na svojem sedežu, kakor ob drugih časih, celó sedežu pri zidu in Jonatan je vstal in Abnêr je sedel pri Savlovi strani, Davidovo mesto pa je bilo prazno. 26 Kljub temu Savel ta dan ni spregovoril nobene stvari, kajti mislil je: „Nekaj se mu je pripetilo, ni čist. Zagotovo ni čist.“ 27 Pripetilo se je naslednji dan, ki je bil drugi dan meseca, da je bil Davidov prostor prazen. Savel je rekel svojemu sinu Jonatanu: „Zakaj ne prihaja Jesejev sin k jedi niti včeraj niti danes.“ 28 Jonatan je odgovoril Savlu: „David me je iskreno prosil za dovoljenje, da gre v Betlehem. 29 Rekel je: ‚Pusti me oditi, prosim te, kajti naša družina ima klavno daritev v mestu in moj brat mi je zapovedal, naj bom tam in sedaj, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, mi pusti oditi, prosim te in videti svoje brate.‘ Zato ne prihaja h kraljevi mizi.“ 30 Potem je bila Savlova jeza vžgana zoper Jonatana in mu je rekel: „Ti, ^{▼▼Ti…: ali, Ti sprevrženi upornik: hebr. Sin sprevrženega uporništva.} sin sprevržene uporne ženske, mar ne vem, da si si izbral Jesejevega sina v svojo lastno zmedo in k zmedi nagote tvoje matere? 31 Kajti dokler Jesejev sin živi na zemlji, ne boš utrjen, niti tvoje kraljestvo. Zato sedaj pošlji in mi ga pripelji, kajti zagotovo bo ^{▼▼bo…: hebr. je sin smrti.} umrl.“ 32 Jonatan je svojemu očetu Savlu odgovoril in mu rekel: „Zakaj naj bi bil umorjen? Kaj je storil?“ 33 Savel je vanj vrgel kopje, da ga pobije, po čemer je Jonatan vedel, da je bilo od njegovega očeta odločeno, da Davida usmrti. 34 Tako je Jonatan v siloviti jezi vstal od mize in drugi dan meseca ni jedel nobene hrane, kajti užaloščen je bil zaradi Davida, ker mu je njegov oče storil sramoto.

35 Pripetilo se je zjutraj, da je Jonatan odšel na polje ob času, dogovorjenemu z Davidom in majhen deček z njim. 36 Svojemu dečku je rekel: „Steci, poišči sedaj puščice, ki jih izstrelim.“ In medtem ko je deček stekel, je izstrelil puščico preko ^{▼▼preko: hebr. da je letela preko.} njega. 37 Ko je deček prišel na mesto puščice, ki jo je Jonatan izstrelil, je Jonatan zaklical za dečkom in rekel: „Ali ni puščica onstran tebe?“ 38 Jonatan je zaklical za dečkom: „Podvizaj se, pohiti, ne stoj.“ Jonatanov deček je zbral puščice in prišel k svojemu gospodarju. 39 Toda deček ni vedel nobene stvari. Samo Jonatan in David sta poznala zadevo. 40 Jonatan je izročil svoje strelno ^{▼▼strelno…: hebr. naprave.} orožje svojemu ^{▼▼svojemu…: hebr. dečku, ki je bil njegov.} dečku in mu rekel: „Pojdi, odnesi jih v mesto.“

41 In brž ko je deček odšel, se je David dvignil iz kraja proti jugu in padel na svoj obraz na tla in se trikrat priklonil. Drug drugega sta poljubila in jokala drug z drugim, dokler David ni prevladal [v joku]. 42 Jonatan je rekel Davidu: „Pojdi v miru, kakor sva ^{▼▼sva…: ali, je Gospod priča temu, kar sva prisegla, itd.} oba izmed naju prisegla v Gospodovem imenu, rekoč: ‚GOSPOD bodi med menoj in teboj in med mojim semenom in tvojim semenom na veke.‘“ In vstal je ter odpotoval, Jonatan pa je odšel v mesto.